PREBUJANJE

Prebujanje jutra v naravi je prelepo,
a zaspanih ljudi nič kaj prijetno.
Dokler roke menjaje podajata si noč pa dan,
s prebujanjem začenja se naš vsakdan.

Umika se Luna v družbi zvezde Danice,
njun sij vse bolj bledi,
a tako prostor naredi,
da vzhajajoče Sonce razprši meglice.

Frfotanje Divjega petelina iz temnega gaja.
Gospodična Zarja pa po travnikih raja.
Na zelenih bilkah počiva gospa Rosa
ob budnici pevca gospoda Kosa.

Takšno prebujanje pa ni del mestnih ljudi.
Nič ne slišijo živahnega ptičjega petja,
le tiktakanje ure, podeč jih v tempo preživetja,
kjer za golo življenje se vsakemu le mudi.

Za dobro jutro zvonec budilke vse telo pretrese,
potem pa že odhiti v naglico in nadaljnje strese.
Tako zaspano oko komaj dviguje težke veke,
kje je še kaj časa za zdrave mačje pretege.

A pri človeku vse postavi se na glavo
in z odprtimi očmi zagleda sploh naravo,
opazi celo to, kako odpira se droben cvet,
to je, ko prebudi se ljubezen in polepša svet.



Prebujajoče se jutro na polju nekje pod Krvavcem

 

 

 

ČRNA LUKNJA

Raziskovalcem ni skrivnost imaginarna,
navadnim ljudem je vsakdanjost stvarna.

Za učenjaka galaktična uganka,
navadnemu človeku dobra znanka.

Znanstvenikom predstavlja milijone let,
nam pa kako iz meseca v mesec preživet.

Enim je ta vesoljski zaplet opevan ep,
drugim le vedno znova prazen žep.

Ena črna luknja pa vsakega čaka tam spodaj,
zaenkrat neogibna in vedno prezgodaj.

Rakov Škocjan

Rakov Škocjan

NOV DAN

Ni vsak dan nov dan,
saj dan ne more biti nov,
če je z zarjavelimi vezmi obdan
in so stara bremena njegov okov.

Za nov dan potreben je nov začetek.
Streti je treba zarjavele okove,
ustvariti si dober zametek
in se povzpeti na nove bregove.

Za nov dan se marsikdaj
moraš spremeniti tudi sam,
ne zaviti na stara pota nazaj,
saj nič novega te ne čaka tam.

Za nov dan potreben je pogum.
Ne omahuj, ne bodi negotov.
Za dobre reči prenovi svoj um,
pa za tebe nov dan bo gotov.

Jutro, pogled s Stola