PREBUJANJE

Prebujanje jutra v naravi je prelepo,
a zaspanih ljudi nič kaj prijetno.
Dokler roke menjaje podajata si noč pa dan,
s prebujanjem začenja se naš vsakdan.

Umika se Luna v družbi zvezde Danice,
njun sij vse bolj bledi,
a tako prostor naredi,
da vzhajajoče Sonce razprši meglice.

Frfotanje Divjega petelina iz temnega gaja.
Gospodična Zarja pa po travnikih raja.
Na zelenih bilkah počiva gospa Rosa
ob budnici pevca gospoda Kosa.

Takšno prebujanje pa ni del mestnih ljudi.
Nič ne slišijo živahnega ptičjega petja,
le tiktakanje ure, podeč jih v tempo preživetja,
kjer za golo življenje se vsakemu le mudi.

Za dobro jutro zvonec budilke vse telo pretrese,
potem pa že odhiti v naglico in nadaljnje strese.
Tako zaspano oko komaj dviguje težke veke,
kje je še kaj časa za zdrave mačje pretege.

A pri človeku vse postavi se na glavo
in z odprtimi očmi zagleda sploh naravo,
opazi celo to, kako odpira se droben cvet,
to je, ko prebudi se ljubezen in polepša svet.



Prebujajoče se jutro na polju nekje pod Krvavcem