LJUBEZNI ZAČETEK

Iskrica pri dveh zažari ob kdo ve čem,
v trenutku preskoči in da žar očem.
Rdečica, vročica udari v lica,
njun pogled ujame srčna kraljica,
da novi skupni poti utre prospeh.

Tej iskrici, temu pogledu sledi nasmeh,
nasmeh, ki prepoznata ga le sama,
in sproži se ljubezni omama.
Iskrica, pogled, nasmeh so preprost začetek,
majhne reči, a za ljubezen v polno zadetek.





Rački v Minimundusu





 

NAGAJIVA

Marsikomu polepšaš dan,
če pokažeš tisto svojo stran,
ki je nagajiva, šaljiva,
ki resnost skriva.
Prav je temu prostor dati
in se kdaj iz srca nasmejati.
Saj vse preveč nas skrbi teži,
tako se jim vsaj malo ubeži.

Muca Leva pri raziskovanju
 





 

 

 

 

 

 

 

Razigrana mucka

 

 

 

OPIS

Zanimivo preprost.
Oblačilo za skrivnost.

Vztrajen alpinist.
Zavrača ga optimist.

Otožno zelen.
Vihravo prepleten.

Drugemu jemlje moči,
da življenje sebi ojači.

Ne krasi ga bahav cvet.
Preprost list njegov je plet.

Veliko solza prestreže,
ko tudi čez grob seže.

Je zaveznik kovinskih grajskih ograj.
Tančica zelenja prekriva neodgovorjeni zakaj.

Čez vse razpokane zidove, orjaške skale,
pleza čez vse ruševine, ki so še času ubežale.

Čez vse ovire zariše pot vetra.
Višino meri kar brez metra.

Čemu ustreza ta opis?
Naj to razkrije še zapis:

Pravi si že svetovljan,
če tvoj odgovor je bršljan!

Dvorec Soteska ob Krki na Dolenjskem

KO VELIK SI

V toplem domu se rodiš,
pri skrbnih starših rasteš,
se učiš, lepo živiš.
Nato odrasteš
in že od doma odhitiš,
čeprav po njem hrepeniš.

Vendar velik si.

Misliš, da doma prostora zate ni.
Spoznaš, kakšen je svet,
ves v meglo odet,
na obrazih ljudi ni prijaznih oči.
Iščeš toplo roko, a je ni
– prepuščen si sam sebi.

Vendar velik si.

Kdo zdaj zate skrbi?
Starši doma so, kaj pa ti?
Velik si. A po tiho priznaj,
da k zrelosti je dober zalogaj
kak starševski svet,
njihov topli pogled.

Vendar velik si.

Zdaj nič plašno ne glej.
Marsikaj ne bo kot doslej.
Vseeno pojdi naprej,
korak za korakom,
s polnim tekom
k svojim začetkom:

Saj velik si!

Možici v Tolminskih koritih 

BOLEČINA

Žal v življenju še prevečkrat
zgodi se marsikak neljub prevrat.
Takrat kot da nekaj zgrabi te za vrat
in besed ne moreš iz sebe dat.

Zavlada bolečina, najprej tiha,
ne pusti ti do diha.
Potem pa stopnjuje se do krika,
ko razsodnost se izmika.

Telo postavi se v bran,
solze spravi na plan.
Počasi ohromelost zgine stran
in končno upanje poda ti svojo dlan.

Rosa, ujeta na nitki pajkove mreže, Kamniška Bistrica