pri skrbnih starših rasteš,
se učiš, lepo živiš.
Nato odrasteš
in že od doma odhitiš,
čeprav po njem hrepeniš.
Vendar velik si.
Misliš, da doma prostora zate ni.
Spoznaš, kakšen je svet,
ves v meglo odet,
na obrazih ljudi ni prijaznih oči.
Iščeš toplo roko, a je ni
– prepuščen si sam sebi.
Vendar velik si.
Kdo zdaj zate skrbi?
Starši doma so, kaj pa ti?
Velik si. A po tiho priznaj,
da k zrelosti je dober zalogaj
kak starševski svet,
njihov topli pogled.
Vendar velik si.
Zdaj nič plašno ne glej.
Marsikaj ne bo kot doslej.
Vseeno pojdi naprej,
korak za korakom,
s polnim tekom
k svojim začetkom:
Saj velik si!
Možici v Tolminskih koritih |
Velik sem
OdgovoriIzbrišivendar nebogljen
Leta niso merilo
za to kar se bo iz nas izlilo
Velik sem to je res
poznam pa tudi kaj je stres
Vsi veliki in mali
bi radi pristali
in zavetje iskali
ker časi so taki - Ne najdem rime , je pa res
da, vse hitro mine
Ko bom velik bom to vedel
Verjetno se mamici godi podobno
Ne vem pa nekaj. KDAJ V VEČNOSTI POSTANEŠ VELIK ???