DENAR

Denar. Denar. Denar.
Danes je sveta vladar.
Ali je tudi tvoj gospodar?

Sprva kaže se kot prijatelj tapravi.
»Nikar me prehitro ne zapravi!
Prinašam ti le dobro,« zvito pravi.

Potem začneš za njim hlastat.
On postane tvojega življenja diktat,
ob tem pa še tvojih vrednot tat.

Denar. Denar. Denar.
Danes je sveta vladar.
Ali je tudi tvoj gospodar?

Nikar mu tega ne dovoli!
Mimogrede prenese te okoli
in potem znajdeš se tam doli.

Denar naj ti v življenju bo samo oproda,
dragocene vrline so tiste, ki so prave sreče koda
in da čislan si v očeh Gospoda.

 

VEČERNO NEBO

Zvečer, ko na rdeče 

  obarva se nebo, 

veš, da jutri lep dan 

  rodil se bo. 

O, ta večerna zarja, 

oko v igri oblakov 

  ti kar poraja. 

Ti v toku vetra 

  kakor urni konji se podijo 

in v tebi lepe misli prebudijo 

  na dni, ko užival si 

v mladosti brezskrbni. 

Na večernem nebu 

ustvariš si slike tistih dni 

in poglej, vse zaživi, 

še zvezde svetijo ti. 

Luna s svojim obrazom 

  se smehlja 

in ti vedet da, 

da življenje je lepo. 

A večerno nebo 

čez čas se čisto stemni 

in ta slika ti zbledi –

  vendar minila bo noč 

  in jasen bo dan, 

saj večerno nebo 

razodelo je to. 

Večerno sonce za oblaki nad murterskim morjem

 

Jadrnica v zahajočem soncu

 

Luna nad plažo v Slanici

 

PRIJATELJSTVO

Je mar to stisk roke?
Ali poljub na lice?
Je mar to obisk na obroke?
Ali le bežen prelet ptice?

Ni le roke stisk,
to je dveh duš stik.
Ni le poljub na lice,
je vdano iskreno srce.

Ne obisk, ki slovo ima,
ampak kakor da sta skupaj doma.
Ne le bežen prelet ptice,
ampak trajno premagovanje
            življenja stezice.
 

Klepet v naravi

Med marjeticami

SLOVO

Skupaj smo.
To samo po sebi umevno jemljemo.
Drug za drugega premalo si časa vzamemo.
Hitimo en mimo drugega vsak dan,
naš delavnik je zelo neugnan.

Narazen gremo.
To spremeni našo vsakdanjo rutino.
Streznimo se ob tem, kaj vse izgubimo.
Naše oči zdaj iščejo tisti domači obraz,
a po poti spremlja nas le osamljena gaz.

Se srečamo.
To so tisti svetli, topli trenutki.
Pridemo skupaj in v nas se obudijo lepi občutki.
Ob klepetu se zvrstijo nove prigode s starimi anali.
Bili smo skupaj, narazen gremo in še se bomo srečali.

Konji tam nekje na prostem na poti proti Krasu ...

... in v diru

Na zeleni paši tam pod Stolom

ČAS NEGOTOVOSTI

Negotovost zatemni obzorje, 

nate sede kot vulkanski prah.

Premetava te nemirno morje, 

potem pa vate naseli se strah:

Kaj bo? Kdaj bo? Kako bo?

Odgovor, ki temu sledi, 

če ne sediš križem rok, 

če razum nad tabo bedi 

in pomaga ti sam Bog:

Nekaj bo. Enkrat bo. Nekako bo.



Nevihta se umika

Valovi butajo ob murtersko obalo

Galebi, tudi na obali Murterja

MOJ SVET

Moj svet je za druge v meglo odet,
  nekaj malega, neznatnega.
A zame velik je kot širno obzorje,
  kot vse vesolje.
Po njem potujem ure in ure,
  raziskujem globine, višine,
da čas prav hitro mine.
  Čeprav po njem razgibano potujem,
pa drugim se zdi, da mirujem.
  Saj moj svet takšen je,
da od zunaj res nič ne vidi se.
  Namreč moj svet so misli moje.
Moj svet je samo moj –
  ti, ti pa imaš svoj,
  in kakršen je, je pač tvoj.



Zaliv Čigrađa, Murter



Otoško cvetje, Murter

Travne bilke s pogledom na morje in Kornate, Murter

 

ZOB ČASA

Zob časa
nič ne odlaša.
Kot urin kazalec
ne zaostane niti za en palec.

Zob časa
nič ne prizanaša.
Resnici pogleda v oči
in krivici pokaže svoje moči.

Zob časa
nič se ne oglaša.
Kakor senca tiho ob tla zadene
in neslišno svetlobo prežene.

Zob časa
počasi vse odnaša.
Kot morski val vztrajno
        trdno skalo spodjeda,
da jo v prah spremeni.
Res, zob časa nič
         z usmiljenjem ne gleda:
vse v prahu se zgubi.

Stari grad, Vipava