Zaprem oči, v občutek toplote.
Kot bliski v poletnem dnevu,
kot besedilo v znanem napevu
švigajo misli, tisočeri prebliski,
v spominu zgrajeni obeliski.
Spomini, ki v meni tiho živijo,
v kotičku srca nenehno tlijo,
ko pa zaveje veter spomina,
takrat se sproži kolesje mlina
in doživeti trenutki na obraz
narišejo nasmeh ali mrk izraz.
Lepi spomini srce mi grejejo,
grenki pa zame izkušnje kujejo.
Tisto, kar je že bilo, je minilo,
sprememb za to, več ne bo.
Odprem oči, v tempo vsakdana,
a vetru spomina ostajam vdana.
 |
| Klopotec na Piramidi z ujetim pogledom na Maribor |
