In kaj naj bi pomenil ta naslov?
Lahko so to rime za na pot.
Lahko gre za pesmi, ki so komu hrana za dušo.
Lahko pa je to tudi ženska, ki rada potuje in ustvarja rime.
Sama se včasih najdem v vseh teh opisih. Rime mi pridejo prav
za krajšanje časa na poti. Prav tako so mi včasih poslastica za dušo.
Sem pa tudi popotnica, in sicer popotnica po gorskih poteh,
na katerih se večkrat najde kaka rima.
Nekako sem skušala razvozlati pomen tega naslova,
zdaj pa te vabim, da se tu in tam prepustiš napisanim pesmim,
in naj ti bodo dobrodošla popotnica v rimah na poti!

GOLO DREVJE



Jesen. Zima. Golo drevje.
Tisto otožno vejevje.
Kje je barvito življenje?
Kje sta radost, veselje?
Drevje čaka na pomlad,
da se razcveti nasad
in poletje rodi svoj sad,
a zdaj prenaša le hlad.
V zimi pokrije ga tančica,
ovije steklasta ledenica,
pod njim preži lisica,
obišče ga drobna ptica.
Ko poganjat začne zelenje
vse glasnejše je žvrgolenje,
vračat se prične življenje,
spet sta tu radost, veselje!


Golo drevje z Blegoša

 
Avtor
Oznake:

1 komentar:

  1. Ati in Mami2. februar 2017 ob 22:56

    Ja sedaj se že preveša v tisti veseli čas,
    ko bo turobnost odšla od nas
    in bo nov dan s soncem obsijan
    Ati & mami

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)