od sreče, veselja obraz žari.
Kaj takšnega je tam na gori?
Tega ne veš, če ostaneš doli!
Zdaj prepusti se besedi,
naj popelje te na vrh.
Lepo ji v ritmu sledi,
pa strmina ne bo srh.
Pot najprej gre čez gozd,
njegova svežina je blagost.
Blešči se jutranja rosa,
zamika te hoja bosa.
Stezica se vzpenja in se oži,
kapljice pota lezejo po koži.
Malo bolj kratka je sapa,
to je pač vmesna etapa.
Tu in tam spočij si korak,
s polnimi pljuči zajemi zrak.
Poglej gor, dol, levo in desno,
cvetje pozdravlja te slovesno.
Višje ruševje se skali prepusti.
Jeklenice, klinov nikar ne izpusti.
Varno pospremijo ti korak,
tja, kamor ne pride vsak.
Opoldansko sonce senco skrije,
krog in krog razglede razkrije.
Vrh odpre pogled na vse strani,
da duša se ti z lepoto nahrani.
Gori na gori srce ti gori,
od sreče, veselja obraz žari.
Zdaj bil si tam na gori,
in drugič ne želiš ostati doli!
Na vrhu Raduhe |
Tudi nama srce gori
OdgovoriIzbrišiin oko se zarosi,
ko spremljava vajine poti
in želiva si
da Bog vama podeli
še veliko lepih dni
vajina mami in ati