V tej pesmi gre za izpoved nekega mladega dekleta,
ki je že imela nekoga, pa se ni izšlo. Počuti se osamljeno
in hrepeni po ljubezni, hrepeni po naklonjenosti in pozornosti
in se ji trenutno zdi, da česa takega pač ne bo več doživela ...
Kako lepši kdaj bi bil kak dan,
da lep cvet dobila bi v dar.
Vsaj en, en samcat cvet
in zame bi bil že lepši svet.
Do zdaj me je le nekdo
s tem razveselil tako
in polepšal dan.
A kaj ko daleč stran
tam nekje živi zdaj.
Zastonj želim si ga nazaj.
Le en, en samcat cvet
in zame bi bil že lepši svet.
Zato pa zdaj
vsaj ti cvetoči maj
tudi meni kdaj
pokloni cvet mi, daj.
Vsaj en, en samcat cvet,
da čutila bi, kako lepo je živet!
Cvet želim si zdaj,
ko moje oko
občudovalo bi ga lahko
in ko z rokami
čutila bi njegov nežni list
in njegov vonj napolnil bi moj dih,
da lažje napisala bi kak stih.
Ja, cvet želim si zdaj,
vsaj en, en samcat cvet,
da toplo bi mi bilo pri srcu spet.
In zdaj, poglej,
tam sprehaja se mlad par.
Mladenič v cvetličarno zavije skrivaj,
da kupi nekaj rož, zavitih v celofan.
Le zakaj?!
Poglej, kako otrok čez travnik hiti,
v naročju pa šopek za mamico drži,
in ji ga z ljubkim nasmehom podari.
Res lep pogled,
takšen je za druge svet.
Pač, jaz pa ne vem,
če želeti si kaj takega sploh smem.
Vsaj en, en samcat cvet!
Gorski mak |
Travniška marjetica |
Ni komentarjev:
Objavite komentar