tu in tam pa tudi kdaj bili sva si v laseh.
Šli sva skupaj čez otroške norčije,
čez tiste zaupne mladostne norije.
Tudi ko sva šli vsaka na svoje,
imeli sva skupne ure moje in tvoje.
Življenje bi lahko lepo teklo dalje,
a padla je senca s temne razdalje.
Upi na boljši jutri bili so zaman,
sledil je udarec in bil je premočan.
Izguba. Bolečina. Praznina.
Žar v očeh prekrila je temnina.
Trenutno je najin klepet
le moj enostranski šepet,
spomin na trenutek, ki ločil je naju,
in na zadnje besede: Vidiva se v raju.
Na koncu dneva, Murter |
Žal mi je ...
OdgovoriIzbriši